Velikokrat prejmem vprašanje, Jasmina, kaj ti delaš kot urednica, kakšno je to delo?
Naj najprej pojasnim, da delujem kot knjižna urednica, urednica revij in lektorica. (O lektoriranju naslednjič.)
Pod uredniškim delom, pod mojim budnim očesom, je (do zdaj) izšlo sedem knjig, še vedno pa izhajata dve različni reviji.
Urednikov je več vrst: televizijski urednik, knjižni, časopisni, odgovorni urednik, izvršni urednik in tako naprej.
Urednik ima posebno vodstveno funkcijo, ki jo uspešno opravlja v sodelovanju s sodelujočimi avtorji. Nosi odgovornost tako do medijske hiše, za katero dela, naročnika, do ustreznosti besedil in javnosti, ki bere objavljena besedila, članke.
Torej, kaj delam? Na primer v uredniškem delu revije.
Po uredniškem sestanku usklajujem delo kolegov in zunanjih sodelavcev – s kom stopijo v stik in katere teme imajo. Avtorje opozorim na datum oddaje besedila in pošljem navodila za pripravo besedil. Po uskladitvah z odgovornim urednikom tudi sama pripravim besedila za objavo. Nato stopim v stik z avtorji in popravljam njihova besedila (lektorsko, stilno, slogovno …), priganjam zamudnike, upoštevam uredniško politiko revije in besedila pripravim za oblikovalca – ustrezni naslovi, podnaslovi, fotografije, podnapisi, velikost fotografij, predlogi za ureditev grafov, razpredelnic, prevodi, lektoriranje, korekture. Ko je revija tehnično urejena, jo znova pogledam, komunikacija z oblikovalcem, tiskarjem, komunikacija s tajništvom, ozalid, znova pregled, odobritev odgovornega urednika – podpis obeh in revija gre v tisk. Sliši se popolnoma preprosto, a tukaj se šele začne. Urednik je odgovoren za celotno revijo, za vsa besedila, tehnično ustreznost, spletne objave in ustrezno komunikacijo med vsemi deležniki ustvarjanja revije. (O pravilih komunikacije v naslednjem zapisu.)
Kako je pri knjigah?
Pri knjigah je proces podoben, vendar nekoliko daljši in bolj oseben z avtorjem, naročnikom. Ves čas avtorja obveščam o procesu dela, pošiljam končne oblike besedil v potrditev, poteka intenzivna komunikacija in posvetovanje o formatu knjige, obliki, fotografijah, zunanjih sodelavcih, recenzentih in tako naprej. Odvisno od obravnavane tematike so včasih potrebna dovoljenja institucij za objavo določenih podatkov, fotografij. Treba je upoštevati tehnične ustreznosti knjige – kataložni zapisi, jasnost, verodostojnost podatkov …
Vsaka knjiga, ki izide, bi morala imeti urednika. Žal, zasledim tudi primere, ko jih nimajo. Pomembno je jezikovno znanje, širina mišljenja in natančnost. Že tako se zelo hitro prikradejo, kakšne napake v besedilu, potrebna je zelo velika pozornost pri vseh podrobnostih, od naslovnice, kolofona do zadnje pike.
Urednik mora imeti organizacijska znanja, znanje s področja tematike, socialna znanja, znanja o urejanju vsebin in računalniško-tehnična znanja, biti mora verodostojen, etičen in pošten, še posebej, ko se je treba odločiti, katero besedilo bo poudarjeno na naslovnici, katera zgodba je nosilna in tako naprej.
Dejstvo je, da je pri delu urednika vsaka situacija, odločitev ali dogodek svojevrsten, unikaten in specifičen. Zato velja, kot ključno dejstvo, če ne ljubiš tega dela in ga ne opravljaš s strastjo in ljubeznijo, se ga raje ne loti. Jaz sem svojem življenju hvaležna, da imam tako čudovito poslanstvo.
Morda se na tej poti poslanstva srečam tudi s kakšnim vašim besedilom, ki ga bom uredila in lektorirala. Za več informacij obiščite spletno stran www.Umetnost-besede.si
Uredniški pozdrav.
Jasmina Spahalić, umetnost besede, s. p.
"*" indicates required fields