Vsi vemo, da potrebujemo določena pravila, smernice in skupno rabo oziroma normo, če tega ni, zavlada negotovost. Tega se zavedamo in upoštevamo. Je pa življenje besed zelo nepredvidljivo, saj je jezik živ in se ves čas spreminja.
Slovenisti, jezikoslovci, prof. slovenskega jezika, vsi, ki se kakor koli ukvarjamo z jezikom, želimo svetovati in približati jezik vsakomur ter še posebej olajšati uporabo jezika. Pomembno se je zavedati, če v jeziku ne uporabljamo npr. rodilnika, dvojine, lahko ta preprosto izgine iz jezika, saj se jezik spreminja in oblikuje glede na pogostost rabe oziroma glede na sodobno rabo.
Vsi skupaj lahko skrbimo za ustrezno slovenščino s spremljanjem slovničnih pravil, ustreznega izrazoslovja … in jih poskusimo ohraniti v svojem govoru kot tudi v pisnem besedilu.
Poznamo primer besede selfi, ki se vse pogosteje uporablja, hkrati pa se je prilagodila slovenskemu jeziku in izgubila končni e, ki ga ima v angleščini. Kot taka tudi ne povzroča težav pri zapisu in sklanjanju. Še veliko primerov je, ki so ostali v slovenskem jeziku, se mu prilagodili in jo uporabniki brez kančka pomisleka imenujemo za svojo. Podobno je z USB-ključkom, miško in tablico.
Kako pa vi doživljate razvoj slovenskega jezika?
Zaključujem z navedkom cenjenega jezikoslovca z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Kozme Ahačiča, ki je svoje razmišljanje podal v enem od intervjujev: »Dejansko se je vloga, ki jo ima jezikoslovje, v vsakdanjem svetu spremenila. Če se v današnjem času jezikoslovci postavimo na položaj neke avtoritete, ki jo morajo vsi poslušati, nas ne bo nihče več jemal resno. Cilj jezikoslovja je, da bi bili ljudje v svojem osnovnem orodju, s katerim konec koncev tudi razmišljamo, torej v jeziku, sproščeni. Zelo težko imamo namreč radi neko stvar, ki se je bojimo. In natančno tako je z jezikom. Jezika se ne smemo bati. Treba ga je imeti rad. Treba ga je usvojiti, da se lahko uspešno sporazumevamo tudi v zahtevnih strokovnih temah. Ni dvoma, da pridobivanje znanja, tudi znanja o jeziku, ni vedno prijetno, je pa nujno. Tudi po jeziku nas namreč sodijo, ne le po obleki.«
Jasmina Spahalić,
Umetnost-besede.si
"*" indicates required fields
