Šepet rdeče zofe

Znova oživljam romane, ki zvesto prežijo name s knjižne police in spodbujam, vas bralce, da morda posežete po odličnem branju nekoliko starejših romanov.

Šepet rdeče zofe je zgodovinski roman z najlepšo in najmanj poznano resnično ljubezensko zgodbo slovenskega prostora in roman, ki ga tudi po vnovičnem branju, ne morem izpustiti iz rok, dokler ne preberem še zadnje pike. Je roman o prvi slovenski pesnici, pisateljici in skladateljici Josipini Turnograjski in njenem srčnem izbrancu Lovru Tomanu, avtorice Mire Delavec.

Roman je prežet s pismi Lovra Tomana in Josipine Turnograjske, ki so mojstrsko vpeti v zgodbo romana. Ves čas pa zapis dopolnjujejo izvirni verzi, ki bralca pustijo v globokem razmišljanju. »Ljubezen … toliko odtenkov in toliko barv. Človek je ne izbira sam. Določena mu je, a samo globina čustev pomaga prepoznati človeku čisto ljubezen. Ta se pretaka skozi vsak delček telesa. Ko se ločena dela srca najdeta, skupaj tvorita mozaik dovršenosti in tankočutnosti.« (str. 62)

Pisma poleg njune ljubezenske zgodbe prikazujejo tisti čas (okoli leta 1850) na različnih področjih življenja, od nastajajočega slovenskega meščanstva in najvidnejših predstavnikov Franceta Prešerna, Julije Primic …

Morda bi lahko tudi to ljubezensko zgodbo med Josipino in Lovrom postavili ob bok ljubezni Prešerna in Julije. Tako je enkrat zapisal tudi spoštovani literarni zgodovinar Igor Grdina.

Josipina in Lovro sta imela zelo bogato izražanje, tako po obsegu kot po izbranih besedah. Majhen utrinek iz enega od pisem: »Dragi Lovro, hvala za tvoj glas, besede vzpodbude, za veselje in moč. Nisem ti še pisala, da sem zadnjič srečala Matijo Valjavca, ki je bil namenjen v Zagreb in ni bil videti nič vesel, da zapuščam kranjsko zemljico …« Josipina in Lovro sta se odselila na Dunaj, saj je Lovro imel tam redno delo in želela sta si ustvariti družino.

V svoji doktorski disertaciji Moč vesti je Mira Delavec natančno opisala življenje Josipine Turnograjske, analizirala dela, korespondenco ... Josipina je bila plodovita pisateljica, saj je napisala osemintrideset »povestic«, do svojega 18. leta in tako je Mira Delavec ob dejstvih prelila v roman ljubezensko zgodbo, ki se odraža iz dopisovanja dveh umetnikov. Zanimiv je podatek, da sta si Josipina in Lovro v letih 1850 do 1853 izmenjala več kot 1066 pisem.

Ob resnični ljubezenski zgodbi z zapleti, ki bralca ne pustijo hladnega, se roman zaključi z bridkim koncem, ko se na Josipininih ustnicah izriše Lovrovo ime. Josipina je preminila kmalu po porodu. Lovru je umrla dobesedno na rokah.

Morda kot priporočilo za lažje razumevanje romana, najprej preberite Moč vesti in nato še Šepet rdeče zofe, nekatera zgodovinska dejstva, ki so uporabljena v romanu, bodo tako še bolj razumljiva, ko boste prebrali vsa zbrana dejstva iz Josipininega življenja.

Jasmina Spahalić, urednica in lektorica, Umetnost besede, s. p.